Jozef Suchoža (Slovaška)

O umetniku

Jozef Suchoža (1978) živi in ustvarja v mestu Borša na Slovaškem. Zaposlen je kot učitelj na umetniški akademiji v Banski Bystrici. Dela Jozefa Suchože so bila postavljena na ogled v sklopu številnih galerijskih in muzejskih razstav, med drugim v Muzeju sodobne umetnosti Ludwig v Budimpesšti na Madžarskem.


Razstavljena dela

This slideshow requires JavaScript.

Slovaški vizualni umetnik Jozef Suchoža (1978) pripada generaciji kiparjev 21. stoletja. Njegov slog izvira iz neokonceptualizma, ki ga povzdigne v razširjene forme objektov, video instalacij in drugih umetniških postavitev. V kreacijah Jozefa Suchože se neprekinjen tok kulturne zgodovine sooči s perečo problematiko sedanjosti. Njegova dela izražajo mejnost duhovne in fizične narave družabnega bitja – človeka, pri čemer se dotikajo vprašanj krize sodobne kulture ter groženj, ki pretijo civilizaciji. Najrecentnejše stvaritve Jozefa Suchože so umetniške postavitve z elementi večmedijskosti ter objekti izpeljani iz ready-made predmetov. Umetnika navdihuje kolektivni spomin, ki ga postmoderna kultura razbije na posamezne mitologije, pri čemer poudarja vrednost personalizacije in znanstveno interpretacijo sveta.

Za razstavo v mariborskem razstavišču KIBLA Portal je Suchoža zasnoval umetniške postavitve, video instalacije in en objekt. Skupno vsem delom je ideološko ozadje, povezujejo pa jih tudi metode apropriacije in reinterpretacije. Instalacija Immaculatam (2018) bo predstavljena premierno, sestavlja jo 50 objektov, umetniško obdelanih skulptur Device Marije med molitvijo. Suchoža na kontroverzen način spreminja podobo Marijinih kipcev, na ta način posega v njen kodni zapis, podobo, ki se je obdržala skozi stoletja, s čimer izraža eskalacijo nasilja, ki ga poraja verski ekstremizem. Namesto bele rute je Marija ovita v muslimansko pokrivalo, nikab. “Reinkarnirana” figura Brezmadežne ponuja način sprave, hkrati pa prehaja iz obrambe v napad. Replikacija Marijine podobe istočasno izraža izgubo avratičnosti in načrtno “proizvodnjo” idolov.

Instalacija z naslovom Osebna kupola (2016) je nastala kot odziv na izginjanje lokalnega prebivalstva in izgubo doma kot posledico migracij. Osrednja elementa dela sta množica lebdečih “figur” (pelerin) in zaščitna kupola za “izobčence”, slednjo avtor kreira s pomočjo svetlobe in zračnega toka, ki napolnjujeta zlato obarvano izotermično folijo. Med novejšimi Suchoževimi deli je skulpturni objekt Altausse (2018), avtorsko ustvarjena kopija Michelangelove mojstrovine Marija iz Bruggeja (1501–1504). Umetnino so leta 1945 našli ameriški vojaki v rudniku soli v avstrijskem mestu Altausee, kamor so jo bili skrili nacisti
z namenom, da jo kasneje uničijo. Renesančno ljubek in nežen Madonin obraz na sliki prekriva tančica. Suchoževa kopija v razmerju 1:1 ustvarja paradoks s pomočjo kontrasta med belim ometom in črnim sodom, ki služi kot podstavek; delo je komentar na verski ekstremizem v dobi postčloveške družbe.

Zadnje Suchoževo delo, video instalacija Brez naslova (projekt poletna kuhinja) (2018), vsebuje črno- bel avtorski video z motivom ženskih rok, ki gnetejo testo, torej med povsem običajnim opravilom, ki
so ga gospodinje nekoč opravljale skoraj vsak dan. Video je obdelan v negativih: moka je črne barve in videti je, kakor da bi ženska razsipavala pepel ali pesek, da bi nekaj prikrila. Testo, ki ga potrpežljivo gnete, postopoma zapolni vso površino slike, dokler ta ne postane popolnoma temna. Priprava testa in motiv ženske – matere (v delu so prikazane roke Suchoževe matere) ponazarjata povezavo med krščansko simboliko ter sodobno “požrešnostjo” in potrošništvom.

Dela Jozefa Suchože skušajo evocirati duhovno sporočilo umetnosti, ki naj do gledalca prodre skozi medij. Z manipuliranjem sakraliziranih podob in ustvarjanjem paradoksalnih objektov ter elementi lastne mitologije umetnik opozarja na krizo in nestabilnost človeške narave. Skozi oris obdobja, v katerem živimo ter konfliktov in groženj, ki naš čas zaznamujejo, Jozef Suchoža nagovarja gledalca v podobah, ki govorijo o smislu in vrednosti obstoja.

Alena Vrbanová