Jože Slaček (Slovenija)

O umetniku

Jože Slaček, kordinator programov, animator in mentor. Je ustvarjalec na področju videa, animacije, multimedije. V 80tih je aktivni član ustvarijalne skupine Inkriminalni kolektiv in anarhopunk skupine Anarchromixz. V tem obdobju ustvarja fotografije s praskanjem v film, grafite in kratke stripe. Kasneje ga pritegne ustvarjanje risank in videov. Z videom kot ustvarijalnostjo se redno ukvarja od leta 1989, ko realizira svoj prvi video spot in v galeriji Media Nox izvaja niz projekcij slovenskih in tujih video umetnikov, kot so Nataša Prosenc, Nuša in Srečo Dragan, Marina Gržinić in Aina Smit. Ob tem se posveča še risanemu filmu in redno izvaja predstavitve domačih animatorjev kot so Miki Muster, Marjan Manček, Milan Erič, Zvonko Čoh, Stane Kren. V začetku devedesetih se začne posvečati računalniški umetnosti in od leta 1993 redno izvaja dejavnosti s področja intermedijskih umetnosti, organizira predavanja, projekcije, razstave in festivale. Je iniciator mednarodnih festivalov računalniških umetnosti v Mariboru, prvi leta 1995. Vodi in je občasni selektor festivala mfru, od leta 1995 do 2008. Sodeluje z različnimi medijskimi umetniki, slikarji in kiparji, glasbenimi skupinami in literati, ter v programu Odprti studio pomaga pri nastajanju študentskih in dijaških del.


Rastavljena dela

This slideshow requires JavaScript.

DNK umetnosti in nesmrtnosti
Biopunk, 2018, mešana tehnika

Biotehnološka instalacija zajema zbirko telesnih ostankov in vzorcev, nosilcev DNK zapisov, ki so shranjeni v ročno izdelanih in oblikovanih posodicah. Tako se projekt poigrava na mejnih področjih znanosti in umetnosti, ob tem upošteva vpliv zgodovine umetnosti in kulture na znanstvene raziskave. Projekt je sestavljen iz telesnih ostankov, kot so lasje, nohti, slina, kri, znoj, delci kože, zobje, dlake, nosilcev DNK zapisov, ki jih redno puščamo v okolico. Vsi darovani vzorci so zapečateni v varovalne posodice in shranjeni v lastnem relikvijarju. Vsi vzorci bodo shranjeni za čas, ko bo znanost omogočala uporabo DNK-ja za ponovno rojstvo. Na tej točki se seveda pojavlja vprašanje, kdo sem ali kaj je v resnici človek, ali je trenutek smrti dokončen? Je to njegovo telo, so to njegova znanja, spretnosti, ali hotenja, strasti, ki so izoblikovana skozi zavedanja in izkušnje življenja?

Odkritja s področja DNK so odprla številna vprašanja in raziskave, prav tako pa veliko špekulacij in pretiranih pričakovanj. Ena veriga DNK iz ene celice vsebuje dovolj podatkov za kloniranje celotnega organizma. Očitno nam razumevanje DNK omogoča razumeti veliko o življenju in vesolju okoli nas. Globlje razumevanje nove znanosti nam pove, da se DNK ne začne kot molekula, ampak kot valovna oblika. Še večja zanimivost je ta, da ta valovna oblika obstaja kot vzorec znotraj prostor-časa, ki je zakodiran po vsem vesolju.

Projekt DNK umetnosti in nesmrtnosti vključuje temeljne razmisleke o samih izhodiščih sodobne znanosti in umetnosti v univerzalnem smislu, njune povezanosti in prepletenosti s filozofijo (in politiko) v sodobni civilizaciji. V sebi zaokrožuje razmislek o pomenu tehnološkega razvoja v odnosu do posameznih kultur, oseb in njihovih odnosov. V prihodnje bo veliko bolj pomembno, kakšni odnosi se bodo izoblikovali na ravni družbene biologije.